Vogar in Pršivec

Že ob slovesu po vrnitvi iz Nepala smo se zmenili, da se v kratkem dobimo pri Korlu, ki je z junijem prevzel Kosijev dom na Vogarju. Pa nam je ratalo! Skoraj vsi smo prišli na dogovorjeno mesto, to je bife nasproti Mercatorja v Stari Fužini.



Tam smo spili kavo, na kratko obudili spomine iz treka in se odpeljali do parkirnega prostora na koncu vasi. Tam nas je presenetil avtomat za izdajo parkirnih listkov. Cena za cel dan je 8 EUR, torej za 2 dni 16 EUR. Bohinjci, smo rekli, pa smo vseeno plačali.

Po eni uri smo res prišli do Korlna. Po veselem pozdravu in objemih nas je postregel, kot se spodobi, to je hitro, jedli smo jajca z ocvirki. Bilo je dobro. Po pivu smo odkorakali do Pršivca (1761m), kar strma pot, vendar lepa. Z vrha je fenomenalen pogled na Bohinjsko jezero in na Triglav.
Pot smo zaokrožili preko Planine pri jezeru, do katere smo rabili pol ure, od tam pa nazaj na Vogar do Korlna. Se pravi, začeli smo ob devetih dopoldan, končali pa ob petih popoldan pri Kosijevem domu, to je pri Korlnu. Konkreten pohod.

Jedli smo ričet, joto, klobase, palačinke itd, v glavnem smo se dobr' najedli. Preko noči so ostali trije vztrajni, ostali pa smo rekli, dovolj je en dan, jutri je fuzbal, igra Slovenija in to treba videt.

Naslednje srečanje bo v Virštanju jeseni, ko bo trgatev. Tako smo se zmen'l.

Bil je vroč sončen dan, res dober za v hribe. Tu pa je še nekaj fotografij.

Slike iz Nepala

Pripravil sem nekaj slik iz Kathmanduja in treka.

From Naskok na Everest Base Camp

Pa še trasa od Lukle do Gorak Shepa:

Vrnitev v Luklo in Kathmandu

Po prespani noci v Tangboche smo se zbudili v zopet soncnem jutru. V tej vasi je budisticni samostan. Ko sva z Ani sedela pred lodgem, na toplem soncu, nogami na skarpi, sem prav uzival v naravi, ani prav tako. Pred nama so se pasli jaki, po zraku so se lovili vrani, menihi so tolkli na gong, s svojimi trobljami so ustvarjali misticne zvoke, res idilicno. Tam bi lahko sedel celo dopoldne in se cudil naravi in pogledov na gozde rododendrov, globoki dolini in vrhovov Lhotsea, Everesta in njegovih sosedov. Me ne preseneca, da so si prav tu menihi postavili samostan. Lep kraj za meditacijo.

Potem smo odsli do Namche Bazarja. Smrdel sem kot dihur, vsa frisna oblacila sem ze porabil, zato bi mi prav prisla topla prha, sem si mislil. Ampak, en clan je porabil vso toplo vodo, jebo ga! Ko sem se zacel umivati, je tekla mlacna voda, ko sem se namilil, pa je tekla le se mrzla voda. Huuuh. Kaj cem, do konca sem se splaknil z mrzlo vodo. Bilo je hudo, ampak je slo. Ani je poiskala dobre sosede, kateri so imeli topli tus.

Ziga pa je izbral boljso moznost razvajanja in je sel na 45 min masazo. Edini iz nase skupine, ki se je spomnil tega na 3400 m. Dobra ideja, ni kaj.

Naslednji dan smo startali preko sejma. Tam so prodajali robo, ki je bila vecinoma prasna, pakete riza, pijace, soli, oresckov, kuhinjske posode, zivali, predvsem kur ipd. Kupil sem araside. Rekel sem 1 kg, dobil sem 2 merici in placal 100 rupij. Cakal sem na drobiz, pa ga nisem dobil. Ocitno je prodajalec mislil, saj je zahodnjak, ima denar, ko ga sljivi. Ker se nismo mogli sporazumeti, sem pobasal araside.

Potem smo odsli na dolgo pot proti Lukli. Po mojem obcutku je bil en najdaljsih pohodov. Proti koncu sva bila z Ani ze kar precej utrujena. Zmanjkalo nama je vode, na sreco so bile ob poti trgovine z vodo. Na cilj, po cca 9 km, sva le pri zadnjih prisla do lodga. Tam sva se pridruzila nasi skupini in spila prisluzeni Everest, tako kot vsi ostali.

Na koncu nas je cakalo se slovo od nosacev. Po kratkem usklajevanju med nasim vodicem Urosem in nepalskim vodicem je bila dogovorjena nagrada 3000 rupij za nosaca in 1000 rupij na osebo za vodica Parkassa. Na to ceno je pripomogel tudi Cic, ki ima ocitno veliko srce ali pa denarja.
Zbrali smo se na dvoriscu lodga. Maja je v anglescini pohvalila navzoce nosace in vsakemu dala 3000 rupij. Po tem so nam nosaci skupaj z nepalskim vodicem zapeli eno svojo pesem. Na vrsti smo bili mi, da eno zapojemo, pa se nikakor nismo spomnili ali hoteli, katero bi zapeli. Potem je Ani dala pobudo in smo jim vrnili s Trzinko.

V glavnem, bilo je kar custveno, bili smo oboji zadovoljni.

Naslednji dan smo po planu odleteli v Kathmandu. Tu pa je ena cela stala. Maoisti, ki so odstopili iz vlade, strajkajo. To pomeni, da na cesti ni prometa, trgovine in restavracije so zaprte. Laufa le prodaja sadja in kica na cesti.
Popoldan smo odsli na pohod po mestu in iskali odprto restavracijo. Ker je nismo nasli, smo se vrnili v hotel in tam pojedli kosilo.
Uros nam je obljubljal najboljso pico na svetu, pa so hudici zaprti. Mogoce nam bo ratalo jutri.

Toliko za enkrat, ce bo kaj posebenega, se slisimo, sicer pa se potem vidimo v SLO.

lp, Ani in Iztok in Ziga iz Kathmanduja, Nepal.

Vracanje, postanek v Tangboche na 3800m

Po uspesno osvojenem cilju, Kalle Pattar in EBC, smo se naslednji dan odpravili v smeri doline, do vasi Periche na 4200 m. Pohod do nje je bil enostaven, hodili smo po ledeniski dolini, polni kamnov in vode. Popoldan se je zacelo oblaciti in kako uro po tem, ko smo se nastanili v koci, je zacelo mocno sneziti. V pol ure je pobelilo celo pokrajino, mi pa smo sedeli o ognju na sredini jedilnice. Sreca za nas, da smo pravi cas prisli do koce.

Nekaj nas (5) se je udelezilo predavanja o nevarnosti visinske bolezni, katero organizira zdravnica, americanka, ki dela v zdravstveni ambulanti, ki zdravi predvsem ljudi, katere napade visinska bolezen. Bilo je zanimivo. Na sezono imajo cca 400 primerov bolnikov, ta teden je celo 1 umrl zaradi pljucnega edema, njegova druzina pa je bila nastanjena nizje, v Namce bazarju. Sreca za nas, da se je za vse dokaj dobro izteklo. Jaz sem prezivel brez tablet, z le manjsim glavobolom in prekinjenim spancem ponoci.

Kar se tice zdravja, kar nekaj clanov trpi zaradi diareje. Zdravijo se kar z antibiotiki, da so tezave cim hitreje mimo. Sreca, da so povsod velike skale, da se lahko pocepne itd.

Zato pa je bilo danes prelepo jutro. Modrina neba in bela pokrajina. Hudo. Zjutraj smo se greli na soncu in opazovali jake, kako se pasejo in odkrivajo travo v snegu.

Hodili smo proti Tengboche vasici, kjer je lep samostan. Pot je bila zelo lepa, obdana z gozdom rododendromom. Srecali smo veliko nosacev. Enega sem videl, ki je nesel 6 kant petroleja. Vsaka je bila polna cca 15 do 20 l. Hudo.

Tu v vasi imajo pekarno. Z Ani sva sla takoj po kruh in cokoladne buhteljne. Okusno je to jesti po dolgem casu capatija in riza in tosta. Tudi ostali so sli na dobrote.

OK, toliko za danes, internet je drag tu zgoraj. Jutri gremo do Namceja, potem pa v Luklo.

Kalle Pattar in BCE osvojena

Danes smo zgodaj zaceli. Vstajanje ob 05.15, zbor ob 06.30 in ven na osvojitev Kalla Pattarja na 5550 m.

Ko smo zaceli s hojo, je himalaya pokazala svoje zobe. Malo kisika, mraz, sonca se ni bilo, bilo je kar tezko zaceti hoditi v strm hrib. Bili smo brez zajtrka, ker kuhna se ne dela tako kmalu. Tudi noc je bila kratka, veliko nas ni moglo normalno spati. Stene v lodgih so tanke in se vse slisi, vsak kaselj, pogovor, hoja na wc, odpiranje vrat, ce se v sosednji sobi premakne v postelji, potem se vse slisi.

Meni je okoli 02 ure, ko sem se zbudil, kar zacelo zmanjkovat zraka. Rabil sem kar celo uro, da sem spet normalno dihal. Tudi ostali so imeli podobne tezave.

V glavnem, ko se je sredi vzpona pokazalo sonce, so se ogrele roke in noge, in hoja je bila veliko lazja. Pijaco, ki sem jo imel na ruzaku, je zmrznila.

Na koncu smo vsi prisli na vrh. Veselje je bilo neskoncno.

Po vrnitvi smo imeli zajtr, potem pa 5 urni pohod do Everest Base Camp, do vznozja ledenikov, kjer pravi planinci sotorijo in se pripravljajo na vzpone nad 8000 m.

Pohod je bil lep, z mocnim vetrom in mocnim soncem kot ponavadi. Tu je sonce tako mocno, da brez ocal ne mores gledat. Vidis smo blescobo. Dva sta brez ocala nekah minut hodila naokoli, zvecer sta bila oba objokana z rdecimi ocmi.

Jutri pa se vracamo nizje v dolino.

Gorak Shep na 5180 m

Po vcerajsnji nevihti in vetru je del ekipe danes kar dobro prehlajen. Ampak dopoldansko sonce nas je ogrelo, tako da se stanje izboljsuje.

Uspesno smo prisli na Gorak Shep, ki bo nase izhodisce do Everest Base Camp.

Tu je kar mrzlo, ampak okolica je neverjetno lepa.

Ding Boche na 4410 m

Vceraj smo prisli iz vasice Photse, mislim, da se tako imenuje. V vasici smo prespali 1 noc. Prijetna koca s sredinskim sporgetom v sobi. Pred vecerjo je oskrbnik koce zakuril, da je bilo lepo toplo. V sobah ni bilo ogrevanja. Ponoci je okoli 6 stopinj v sobah.

Med vecerjo pa sem opazil, da oskrbnik nalaga v pec jakove posusene iztrebke. Opa! Pogledal sem kroznik z Dal Bath in si rekel, pa kaj, jedel naprej.

Veselica je bila v sobi, kjer je smrdelo po jakih. Sem mislil, da je samo zacasno. Pa ni bilo. Zjutraj sem videl, zakaj je smrdelo. Poleg okna sta bivala 2 jaka, na tleh so se susili jakovi iztrebki.

Z dobro voljo in smehom je bila noc pozabljena.

Iz vasi smo sli v 4410 m visok Ding Boche. Bil je celodnevni pohod, hitrost hoje pa je bila z vsakim 100 metri pocasnejsa. Na tej visini smo vsi zaceli dihati na skrge.
Ampak z vremenom smo imeli sreco in bil je lep pohod s pogledom na Ama Damblan, Lhotse.

Danes smo opravili aklimatizacijski pohod na Cokhung Ri. Visina 5020 m. Pohod je bil spet nepozaben z ragledi na Lhotse in njegove sosede. Med potjo smo srecevali kolone jakov, nasace in ostale trekerje. Ti so americani, kanadcani, rusi itd.
Pred naskomom na 5000 m smo se v lodgu okrepili s cajem in nato na vrh. Vodil je nepalski vodic, ime mu je Parkass. Pocasi nas je vodil do vrha. Tam nas je pricakal veter, tako da smo bili 5 min gor, se fotografirali in zdirjali nazaj do koce na en posteno juho. To je obicajno nase kosilo. Slisi se skromno, ampak dovolj za utrujene trekerje.

Pri vracanju v Ding Boche pa nas je zajela ploha, sodra, pihal je mrzel veter. Nase smo spravili vso toplo obleko, anorake, rokavice itd, da smo cez slabi 2 uri prisli do lodga.

Tu prespimo, jutri pa naprej v Lobuche na 4900 m.

Ding

Namche na 3500 m

Slike

Naskok na Everest Base Camp

Slike so tu. klikni sem
Slike so na naslovu http://picasaweb.google.com/izostar/NaskokNaEverestBaseCamp#

Danes smo drugi dan v Namcheju. Vceraj smo opravili vzpon od reke do vasi, cca 700 m. Bilo je kar hudo. Pomanjkanje zraka, pripekanje sonca, veter in prah je bila kar dobra preizkusnja za nas. Neverjetno, kako je hoditi s premalo kisika. Hodili smo kot zombiji.

Prihod v vas pa je bila nagrada za ves trud. Neverjetno lep razgled na hiske s plavimi strehami, v krogu, lepo sortirane v hrib.

Danes smo opravili aklimatizacijski pohod. Sli smo na 3800 m, zavzeli 2 vrhova in bili nagrajeni s pogledom na Everest. Bil je jasen, z vrha so letele meglice. Videli smo se njegova soseda Nuptse in Lhotse. Poleg pa zelo strm in spicast vrh Ama.

Ob vrnitvi smo si ogledali jetijevo lobanjo. Yaklenjena v samostanu v dolini Kumhde. Ob manjsi donaciji so nam odprli zelezno omaro, kjer je bila kosmata temna rec, podobna pol zoge...

Sedaj z Zigom nakupujemo svic majico, ker je ena premalo...
Jutri nadaljujejmo na visje vasi.
Se cujemo.

Na treku

Srecno smo prestali let v Luklo na 2860 m. Polet je bil miren z 2 manjsima poskokoma.

Ani ni bilo prav nic slabo, je imela dobre psihicne priprave, poleg nje pa je sedel vodic Uros, ki jo je uspesno bodril in dajal moralno podporo.

Po 3 urah hoje smo prislo do prvega lodga v Phakdingu. Je mala vas z modrimi strehami, prijaynimi domacini. Vsi se smejijo. Nas nosac kar svica, ko mora nositi naso prasico, kot tu pravijo veliki torbi. Nasa ima 17 kil. To je ocenil nosac na oko.

Tu smo vecerjali, spet je bila pikantna in veliko hrane, posusen in pikanten bivolji mes. Kar okusno. Poleg pa riz, zelenjava, krompir, korenje, sojina juha. Vse pa je pripravljeno na njihov nacin, tako da take hrane, razen riza, se nisem jedel. Je bilo pa dobro.

Po kratkem sprehodu se bomo odnesli v sobe spat. Tu se noci ze po 18 uri.

Jutri pa narprej, caka nas kar tezak vzpon, trajalo pa bo 5 ur. Z ruzakom na rami in pomanjkanjem zraka bo kar hudic. Na tej visini se kar cuti, da smo na kratko s kisikom.

Fotke pa naslednjic.

lp vsi

V Nepalu

Pa smo le prisli v Nepal.

Potovanje je slo zelo v redu, na vsakem letaliscu je bilo treba izpolnjevati malo morje obrazcev in podobnih papirjev.

Danes nakupujemo se zadnje stvari, spalne vrece smo si izposodili ya 1000 rupij in najem pol evra na dan. Tu je ogromno robe za hribe znanih znamk, ampak verjetno je 90 procentov fake roba. Ani je probala Mammut vetrovko, pa se je takoj pokvarila zadrga. Takoj sva sla ven iy trgovine.

V mestu je kaos na kvadrat, pesci, rikse, ogromno motorjev, mali avti vecinom suzuki vozijo brez reda, piskajo povsod. Glava me ze boli od tega. Zivljenje tu je nenormalno noro, divji ritem ...

Ziga je v sobi s Korlnom, ki je oskrbnik koce na Vogarju. Posrecen tip.

Njihova hrana je bedna, porcije so male. Vceraj sem jedel ovcjo juho, Ani je ni hottla. Je pa vse pekoce. Danes nas caka indijska vecerja. Cene izven turisticne cone so nizke, higiena pa se nizja. Fuj in fej!

Nabavili smo diamox tablete proti visinski za 700 rupij, tabele za 100 l vode za ciscenje.

Tu je vroce, vlazno, hodimo v opankah, je cey 30 stopinj. Hladimo se s pivom Everest, hehe. Njihovo veliko pivo je 6,5 deci.

Jutri nas Uros , to je vodic, pelje ob 6 h na letalisce in naprej v luklo.

Toliko za enkrat. Motivom za fotke je se in se. Le s casom smo na kratko, zato sedaj ne bom dal slik gor. Se slisimo prek ekrana naslednjo sanso. lp iztok ani in ziga.

Ena slika iz Kokre (za ogrevanje)

Iz vzpona na Kozji vrh v dolini Kokre. Pogled na Kočno.

From Kokra

Kako bo potekala pot iz Slovenije

Start bo v petek, ko se bomo ob 10 uri zbrali pred stavbo agencije TrekTrek v Ljubljani. Od tam se bomo s kombijem odpeljali v Maribor na letališče.

Od tam bomo z letalom turškega prevoznika leteli do Istanbula v Turčiji. Od tam pa let v Indijo do New Delhija. Let naj bi trajal okoli 6 ur.

Od tam bo let v Nepal v glavno mesto Kathmandu. Namestili se bomo v hotelu, podali v šoping itd.

Od tam pa bomo leteli na 2800 m visoko Luklo, od koder se začne zares...

Srečanje skupine v STA Caffe v četrtek 18.3.2010

Sestanek skupine z Urošem, kjer smo izpolnjevali formularje za pridobitev vise za Indijo, dali vsak po 2 sliki.
Uroš pa je v 'nulo' razložil male skrivnosti pohoda. Tudi o nakupih.

Članek o britancu, ki je ostal v Nepalu in prodaja robo za hribovce, naš Andy :-).
Njegova trgovina bo naš cilj.

Start

Odločitev je padla. Ani, Žiga in Iztok gremo na en 'pravi' pohod.

Gremo v Nepal do vznožja Everesta! Startamo 16.4.2010, traja pa do 5.5.2010, ko se vrnemo domov.

Gremo z agencijo Trektrek-a.