Po uspesno osvojenem cilju, Kalle Pattar in EBC, smo se naslednji dan odpravili v smeri doline, do vasi Periche na 4200 m. Pohod do nje je bil enostaven, hodili smo po ledeniski dolini, polni kamnov in vode. Popoldan se je zacelo oblaciti in kako uro po tem, ko smo se nastanili v koci, je zacelo mocno sneziti. V pol ure je pobelilo celo pokrajino, mi pa smo sedeli o ognju na sredini jedilnice. Sreca za nas, da smo pravi cas prisli do koce.
Nekaj nas (5) se je udelezilo predavanja o nevarnosti visinske bolezni, katero organizira zdravnica, americanka, ki dela v zdravstveni ambulanti, ki zdravi predvsem ljudi, katere napade visinska bolezen. Bilo je zanimivo. Na sezono imajo cca 400 primerov bolnikov, ta teden je celo 1 umrl zaradi pljucnega edema, njegova druzina pa je bila nastanjena nizje, v Namce bazarju. Sreca za nas, da se je za vse dokaj dobro izteklo. Jaz sem prezivel brez tablet, z le manjsim glavobolom in prekinjenim spancem ponoci.
Kar se tice zdravja, kar nekaj clanov trpi zaradi diareje. Zdravijo se kar z antibiotiki, da so tezave cim hitreje mimo. Sreca, da so povsod velike skale, da se lahko pocepne itd.
Zato pa je bilo danes prelepo jutro. Modrina neba in bela pokrajina. Hudo. Zjutraj smo se greli na soncu in opazovali jake, kako se pasejo in odkrivajo travo v snegu.
Hodili smo proti Tengboche vasici, kjer je lep samostan. Pot je bila zelo lepa, obdana z gozdom rododendromom. Srecali smo veliko nosacev. Enega sem videl, ki je nesel 6 kant petroleja. Vsaka je bila polna cca 15 do 20 l. Hudo.
Tu v vasi imajo pekarno. Z Ani sva sla takoj po kruh in cokoladne buhteljne. Okusno je to jesti po dolgem casu capatija in riza in tosta. Tudi ostali so sli na dobrote.
OK, toliko za danes, internet je drag tu zgoraj. Jutri gremo do Namceja, potem pa v Luklo.
ojoj, saj ste čisto nori.Komaj sem čakala, da sem lahko prišla za tole kišto, da vidim kaj se vam dogaja.Kot pravite je zdaj pred vami le še "mala malca" glede na dosedanje garanje.Bodite še naprej zdravi, da ne bodo preveč ofrajhane skale.
OdgovoriIzbrišiSREČNO rajžo še naprej
jeraji
Živel 1 pika maj, gremo na golaž.
OdgovoriIzbrišiKaj je to pohod, sem danes občutil na lastni koži. Z Rakitne smo šli na Osredek. Najprej pol hriba dol, nato pa še pol hriba gor za eno stran. Vse skupaj enih 5 ur. Lahko rečem, da sem kondicijsko slabo potkovan. Dol je še šlo za gor pa sem bil kmalu smetišnica.
Še enkrat vam za podvige lahko le čestitam. Viktor
Prisli smo v Kathmandu. Tukaj je promet in trgovine zaprto. Maoisti strajkajo. Cudna situacija je Tu, morality smo Sami nositi opremo endel poti do hotela. Upam, da Bo kmalu konec tega sranja. Lp, Iztok, pisem na iphonu, zato so cudni stavki.
OdgovoriIzbrišiČestitam za uspešen podvig. Smo šele sinoči prišli domov z morja , danes pa smo prebrali novice vašega podviga, BRAVOOOOOO!!!!! Sedaj ste že skoraj doma , tu vas čaka cvetoča narava, "taprav" zrak pa kak pir tudi. Še enkrat bravo vsej ekipi!
OdgovoriIzbrišiLP meta
Hvala za vzpodbudne besede. Dokopala sva se do interneta, kljub strajku, pa se ta poslovalnica ima na pol zaprta vrata.
OdgovoriIzbrišiKomaj cakamo, da pridemo domov na pravo hrano in pravo pivo. Tu vecinoma jemo riz na 100 nacinov, od tega so vsi pekoci.
Drugace se imamo OK, zejni nismo, pijemo pivo Everest...
lp
Ani in Iztok
Kaj vse doživljate in v čem se preizkušate! Kljub tako slikovitemu opisu,si mi Slovenčki kar težko predstavljamo kako to v resnici zgleda. Že prav težko čakam vaših "oči" in komentarjev. Ja,res noro vzdržljivi ste!!!!
OdgovoriIzbrišiZaslužite si čimprejšnjo vrnitev domov. Naj bo pot za zaključek še polna lepih vtisov in SREČNO!
Danica